Omemba: Carlos Pascual

»fikcije, ki je osnovana na resničnih dejstvih«

»obljubi, da bo svojo življenjsko zgodbo spravil v knjižno podobo«

»Virus poetične norosti nam je v latinskoameriško kulturo v precejšnji meri vbrizgnil dobri stari Miguel de Cervantes.«

»Zakaj se zdi, da v tragedijah postanemo boljši ljudje? In zakaj prizadevanja za skupno dobro uplahnejo takoj, ko so razmere za življenje stabilnejše, in se, tako se zdi, čez noč spet spremenimo v samozadostne pošasti?«

»Oblike, ki jih prevzema to 'izničenje', se razlikujejo glede na kulturne značilnosti, toda trgovanje z ljubeznijo in prijateljstvom je podobno na vseh koncih sveta.«

»Twitter mi je enako tuj kot Lady Gaga.«

»Goljeva proza 'ni izpisana zgolj v realistični maniri, ampak nase opozarja tudi njena forma, pa naj gre za mutiranje kratke zgodbe v smeri poezije, v smeri dramskega dialoga, v katerem vloge niso več razvidne, ali pa v smeri intenzivnosti pripovedi, izpisane v enem odstavku'.«

»Kronike, sicer napol novinarski in zgodovinski žanr, v tokratnem primeru gre za poudarjeno živahno in razgibano osebno zgodovino, so tako dražljiva, kompozicijsko spretno izpisana poročila o popotniku skozi fenomene sveta, ki jih dobivamo v gladkem in artikuliranem prevodu prevajalke, ki so ji tudi posvečene.«

»Bil sem tako rekoč nesmrten, vse do tistega poznega oblačnega popoldneva leta 1981...«

»Ne premikaj se, ti kurac, ostani točno tam, kjer si!«

»Ne, ne, prav beden opazovalec sem. Pač pa sem dober opazovalec, ko pišem.«

»Te pa so me pripeljale v živobarvne situacije.«

»Berete vse mogoče zgodbe in jih potem pripovedujete po svoje?«

»Pa to je vendar neverjetno, kar pripoveduješ!«

»Naša prva asociacija ob besedi kronika je črna kronika. To v primeru Pascualovih zgodb sploh ni daleč od resnice. Nezakonita melanholija pomeni tudi ljubezen do literature, v kateri je edina naloga junaka to, da je vedno in v vsakem trenutku zanimiv. Beremo jih lahko celo kot kriminalni ali pustolovski roman.«

»To je izziv, ki so si ga 'v turobnem času zadali v želji po živosti, tudi literarnih dogodkov'.«

»Ti ljudje s svojim izseljenstvom ponovno prinašajo jezik, navade, vraževerja in verovanja, ki so jih bile pred njimi gojile in odnašale generacije mater, dedov in prababic na palubah ladij, namenjenih proti vzhodu ali južno od Evrope.«